Zaprtje je v otroštvu pogosto, zlasti pri osnovnošolcih in srednješolcih, in je na splošno ena najpogostejših prebavnih težav pri otrocih. Zaradi življenjskega sloga in predvsem načina prehrane je pogostost zaprtja pri otrocih v porastu in postaja javnozdravstveni problem, s katerim se spopadajo starši in zdravniki.

Z reševanjem te težave ne smemo odlašati. Starši se morajo dejavno lotiti zaprtja pri otrocih, da pravočasno odkrijejo njegove vzroke in začnejo ustrezno zdravljenje. Ko je jasno, ali gre za organsko ali funkcionalno zaprtje, zdravnik predpiše ustrezen način zdravljenja.

Prvi korak pri zdravljenju funkcionalnega zaprtja je sprememba življenjskega sloga in prehranjevalnih navad. Prehrana mora biti raznovrstna, izogibati pa se moramo kombiniranju živil, ki lahko strdijo blato, kot so riž, banane, prigrizki, suha hrana in korenje. Čezmerno uživanje mlečnih izdelkov lahko prav tako vodi do zaprtja. Če zaužijemo več kot pol litra mleka na dan, je treba to količino zmanjšati. Bistveno je piti dovolj tekočine in se gibati. Pri predšolskih otrocih pomanjkanje gibanja ni problem, večje težave pa se pojavijo pri šolskih otrocih in najstnikih, ki vse več časa presedijo.

Premajhen vnos vlaknin je drug splošno znan dejavnik tveganja za zaprtje. Ustrezen vnos prehranskih vlaknin je nepogrešljiv del kakovostne prehrane. Čeprav zadosten vnos vlaknin zmanjša možnost zaprtja, dodatno povečanje vnosa vlaknin nima terapevtske vrednosti. Bistveno je, da vnos vlaknin prilagodimo potrebam otroka. Nekateri strokovnjaki menijo, da potrebno količino vlaknin izračunamo tako, da otrokovim letom prištejemo 5. Tako dobimo količino potrebnih vlaknin v gramih. Splošno veljavna priporočila za povprečni dnevni vnos vlaknin znašajo 19 g za otroke od enega do treh let, 25 g za otroke od štirih do osmih let in 25 do 30 g za starejše otroke. Zaželeno je, da gre za mešanico topnih in netopnih vlaknin. Topne vlaknine, kot je pektin v jabolkih, so v sadju in zelenjavi. Kakor pove njihovo ime, so te vlaknine topne v vodi. Netopne vlaknine, kot sta celuloza in lignin, pa so v pšenici, grahu in stročnicah. Te vlaknine se premikajo skozi prebavila v skoraj nespremenjeni obliki, imajo pa veliko zmožnost vezanja oziroma absorpcije vode, s čimer spodbujajo iztrebljanje.

Če moramo povečati vnos prehranskih vlaknin, je bistveno, da to storimo postopno. Hitro povečanje vnosa vlaknin lahko povzroči začasno poslabšanje simptomov in napenjanje, zato se pogosto zdi, da nima nobene terapevtske vrednosti. Pomembno je, da vnos sadja in zelenjave, polnovrednih žit in stročnic povečujemo postopno.

Med farmakološkimi snovmi, ki se uporabljajo za zdravljenje zaprtja pri otrocih, so najpogostejša osmotska odvajala. Staršem se ni treba bati negativnih učinkov, saj teh snovi telo ne vpija. Osmotska odvajala delujejo tako, da v debelo črevo »pritegnejo« vodo, s čimer se volumen blata poveča za tri- do petkrat, kar spodbudi peristaltiko oziroma delovanje črevesa. Ker se blato pri tem zmehča, lahko večji odmerki povzročijo premehko blato ali drisko, kar pa je tudi edini neželeni učinek. V tem primeru se odmerek odvajal popravi, da se preprečita ponavljanje driske ter posledična izguba tekočine in elektrolitov iz telesa.

V večini primerov lahko težave odpravimo že s spremembo življenjskega sloga in prehranjevalnih navad. Osmotska odvajala imajo tudi zelo dober terapevtski učinek. Bistveno je, da pravočasno prepoznamo težavo in ne odlašamo z dejavnim in celostnim zdravljenjem, s čimer se izognemo začaranemu krogu zaprtja.