Zaprtje je težava, s katero se srečujemo pri vseh starostih, njeni vzroki pa so številni. Znanstveniki se strinjajo, da je starost eden glavnih dejavnikov tveganja; tako je pogostost zaprtja pri starejših precej večja, v primerjavi z mladimi celo za 20 odstotkov.

Bistveno je, da težavo pravočasno prepoznamo in ne odlašamo z njenim reševanjem. Prav tako je pomembno ugotoviti, ali gre za organsko ali funkcionalno zaprtje, oziroma odkriti njegov dejanski vzrok. Zavedati se moramo, da zaprtje ni bolezen, temveč simptom, in da je bistveno odpraviti povzročitelja težave, ne le njen simptom.

Staranje je naravni proces, ki ga spremljajo spremembe v delovanju različnih organov, vključno z organi gastrointestinalnega trakta.

Vzroki zaprtja pri starejših

Zaprtje pri starejših ima številne vzroke. Anatomske spremembe v spodnjem delu gastrointestinalnega trakta, povezane s staranjem, lahko prispevajo k počasnejšemu delovanju črevesja ter k zmanjšanju vsebnosti vode v blatu. Nevrodegenerativne spremembe prav tako vplivajo na slabše delovanje prebavil. Znanstveniki so ugotovili, da imajo ljudje pri 65 letih v debelem črevesu 37 odstotkov manj črevesnih nevronov v primerjavi z mladimi. Ravno črevesni živčni sistem uravnava krčenje in raztezanje mišic prebavnih organov in s tem omogoča premikanje hrane po prebavnem traktu. Ker določa jakost in pogostost krčenja mišic, ne preseneča, da se zaradi manjšega števila črevesnih nevronov zmanjša tudi gibljivost črevesja.

Splošno mnenje je, da je zmanjšanje mišičnega tonusa v črevesni steni (atonija črevesja) eden glavnih vzrokov kroničnega zaprtja pri starejših. To je posledica fiziološkega staranja, pri katerem se zmanjša motorična dejavnost mišic v črevesni steni. Poleg tega mišica zapiralka zadnjika izgublja občutljivost, upada pa tudi moč medeničnih mišic. Nekatere raziskave kažejo, da pri več kot 50 odstotkih starejših mišice medeničnega dna delujejo slabše. Ta sprememba je pogostejša pri ženskah po menopavzi, eden mogočih vzrokov pa so poškodbe med vaginalnim porodom.

Poleg fizioloških vzrokov je še vrsta kliničnih dejavnikov, ki so tesno povezani s pojavom zaprtja. Starejši ljudje pogosto jemljejo zdravila, ki lahko povzročijo zaprtje (antacidi z aluminijem in kalcijem, antidepresivi, antihistaminiki, dopolnila s kalcijem, nekateri diuretiki, dopolnila z železom in podobno). Poleg zdravil so tu še nekatere bolezni, ki se pojavljajo v starosti in so povezane z zaprtjem, kot so sladkorna bolezen tipa 2, depresija, Parkinsonova bolezen, demenca, hipertiroza, hipotiroza, multipla skleroza, motnje v ravnovesju elektrolitov in druge.

Spremembe prehranjevalnih navad oziroma zmanjšan vnos hrane, zmanjšana telesna dejavnost in nezadosten vnos tekočine prav tako vodijo do te pogoste težave.

Zdravljenja zaprtja pri starejših se je treba lotiti previdno, saj so občutljivejši za mogoče posledice zaprtja. Pri njih lahko zaprtje občutno poslabša kakovost življenja.

Spodbujati moramo uravnoteženo prehrano ter poudarjati, da je prvi korak zdravljenja pred drugimi medicinskimi posegi. Če sprememba življenjskega sloga in prehranjevalnih navad ne pomaga, se kot naslednji korak zdravljenja priporoča uporaba osmotskih odvajal.

Osmotska odvajala so primerna za bolnike, ki se ne odzivajo na povečan delež vlaknin v prehrani. Pri izbiri odvajala je vedno treba upoštevati relevantno anamnezo bolnika, zlasti zdravstveno stanje srca in ledvic, možne interakcije z drugimi zdravili in/ali prehranskimi dopolnili ter možne neželene učinke.