Obstipacija ali zaprtje pri otrocih je težava, s katero se starši in zdravniki srečujejo pogosto. Če ima otrok težave z nerednim opravljanjem velike potrebe, trdim blatom ter z oteženim, včasih tudi bolečim iztrebljanjem, ki trajajo dlje kot dva tedna, lahko rečemo, da trpi zaradi zaprtja. Po priporočilih evropskega in ameriškega pediatričnega gastroenterološkega društva je kritično obdobje trajanja navedenih simptomov, pri katerem govorimo o zaprtju, vsaj dva tedna. Odlašanje z zdravljenjem močno oteži reševanje težave.

Po nekaterih ocenah zaradi zaprtja trpi od 4 do 36 odstotkov otrok na globalni ravni. Ta težava je najpogostejša pri starosti od dveh do štirih let, pogosta pa je tudi pri osnovnošolcih in srednješolcih.

Normalna frekvenca opravljanja velike potrebe je odvisna od otrokove starosti. Tako je pri otrocih od dveh do štirih let povprečje opravljanja velike potrebe enkrat do dvakrat na dan, po četrtem letu pa najpogosteje enkrat na dan, čeprav je normalno, če se to zgodi vsak drugi dan.

Vzroki zaprtja pri otrocih so tako kot pri odraslih številni. Lahko so funkcionalni ali organski. Organsko zaprtje je posledica nekaterih motenj oziroma bolezni, funkcionalno zaprtje pa je motnja, za katero so značilni naprezanje med iztrebljanjem, grudasto ali trdo blato, občutek nepopolne izpraznitve ter redko opravljanje velike potrebe v odsotnosti očitnih organskih ali strukturnih bolezni.

Najpogostejši funkcionalni vzroki zaprtja so:

  • nepravilna prehrana (preveč »hitre« hrane, enoličen jedilnik in nezadosten vnos vlaknin);
  • pretirano uživanje mleka;
  • spremembe navad;
  • izbirčnost pri hrani;
  • težave z navajanjem na stranišče (pritisk okolice med odvajanjem od plenic);
  • psihični stres;
  • odpor do velike potrebe (ta je pogost pri otrocih vrtčevskega in šolskega obdobja zaradi razposajenosti ali zaradi bolečin pri iztrebljanju);
  • nedejaven način življenja;
  • nezadosten vnos vode;
  • občutek bolečine pri opravljanju velike potrebe.

Organski vzroki za zaprtje so lahko bolezni, kot so hipotiroza, cistična fibroza, celiakija in številne druge motnje. Vzrok je lahko tudi alergija na kravje mleko ali jemanje zdravil, kot so antidepresivi, antacidi s kalcijem in aluminijem ter nekatera druga zdravila.

Vzrok zaprtja je lahko tudi gensko pogojen. Raziskave kažejo, da ima celo v 30 do 50 odstotkih primerov en član družine težave z zaprtjem.

Funkcionalno zaprtje je pri otrocih mnogo pogostejše, kljub temu pa morajo biti starši pozorni na »opozorilne« znake, kot so kri v blatu, napihnjenost trebuha, nenapredovanje telesne teže, bruhanje in vročina. V teh primerih je nujno obiskati zdravnika, da bi ugotovili, ali gre za funkcionalno ali organsko zaprtje, in čim prej začeli z ustreznim zdravljenjem.

Funkcionalno zaprtje včasih traja daljši čas in se po nekaj mesecih spremeni v kronično, trdovratno zaprtje, ki ga je še težje odpraviti. Pogosto se težave ne razrešijo same, zato se je treba zaprtja dejavno lotiti.