Probiotiki, prebiotiki, simbiotiki, prehranske vlaknine, laktobacili, bifidobakterije. V zadnjih letih se veliko govori in piše o teh pomembnih sestavinah, ki so postale pravi simboli zdravja. Beseda probiotik, ki označuje »koristne« bakterije, se uporablja od šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki živi mikroorganizmi (t. i. dobre bakterije), ki imajo v primernih količinah blagodejne učinke na zdravje gostitelja. Danes so probiotiki predmet številnih raziskav, njihovi blagodejni učinki pa so dobro dokumentirani v znanstvenih raziskavah. Za odkritje probiotikov je zaslužen ruski bakteriolog Ilja Mečnikov, ki je opazil pozitiven učinek mikroorganizmov na zdravje, zlasti pri ljudeh, ki zaužijejo veliko jogurta, kefirja in drugih izdelkov, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, oziroma fermentiranih živil.

Ravnovesje med probiotiki in »slabimi« bakterijami

Probiotiki imajo v prebavilih pomembno vlogo. Zagotavljajo potrebne pogoje za optimalno delovanje črevesne mikroflore. V našem črevesju je doma približno 38 bilijonov živih bakterij, vendar vse niso nevarne. Prav »dobre« bakterije ali probiotiki so zelo pomembne za zdravje prebavil. Bistveno je poudariti, da črevesje ni le prebavni organ, ampak tudi najpomembnejši organ obrambnega sistema telesa, ki je »odgovoren« za več kot 70 odstotkov imunosti! Z blagodejnim vplivom na ravnovesje med probiotiki in »slabimi« bakterijami v črevesju torej pomagamo celotnemu telesu. To ravnovesje lahko porušijo številni dejavniki, denimo neizogiben stres, nepravilna in neuravnotežena prehrana, psihofizična izčrpanost ali kronične bolezni, ne smemo pa prezreti niti jemanja zdravil, zlasti antibiotikov. Posledica porušenega ravnovesja je povečano število »slabih« bakterij, kar pogosto vodi do zdravstvenih težav, med katerimi so driska, zaprtje, napenjanje, pomanjkanje pomembnih vitaminov in mineralov zaradi omejene absorpcije v črevesju ter oslabljeno delovanje obrambnega sistema. Z drugimi besedami, naša črevesna mikroflora se spreminja, zato jo moramo redno obnavljati.

Blagodejni učinki »dobrih« bakterij – probiotikov

Znanost v tem pogledu napreduje ter z neprestanimi raziskavami odkriva vedno nove koristi uživanja probiotikov in potrjuje njihov pomen v vsakodnevni prehrani. Probiotiki imajo naslednje blagodejne učinke:

  • preprečujejo rast »slabih« bakterij;
  • pomagajo osebam z laktozno intoleranco;
  • omogočajo sintezo vitamina K in nekaterih vitaminov skupine B;
  • krepijo obrambni sistem;
  • znižujejo raven holesterola;
  • znižujejo krvni tlak;
  • preprečujejo in zdravijo drisko;
  • lajšajo vnetja pri vnetnih črevesnih boleznih (ulcerozni kolitis in/ali Crohnova bolezen);
  • blagodejno vplivajo pri sindromu razdraženega črevesja;
  • preprečujejo rast škodljivih bakterij pri stresu.

Dokazana klinična vloga probiotikov je ta, da preprečujejo gastrointestinalne težave pri bolnikih, ki jemljejo antibiotike. Upoštevati moramo, da vsi učinki niso dokazani s kliničnimi študijami, vendar pa so probiotiki brez dvoma pomembni za zdravje ljudi.

Neželeni učinki probiotikov

Uveljavljeno mnenje je, da so probiotiki popolnoma varni, vendar se moramo zavedati, da se organizmi razlikujejo in da stalno uživanje probiotikov v obliki prehranskih dopolnil za preventivo ni potrebno. Nekateri probiotiki lahko celo povzročijo alergijske reakcije. Pojavijo se lahko glavobol, napenjanje, vetrovi, zaprtje ali driska, kar utegne trajati več dni.

Kje najdemo probiotike?

Dostopni so v hrani, kot prehranska dopolnila ali pa so živilom dodani, najpogosteje v fermentiranih mlečnih izdelkih. Mlečnokislinske bakterije se uporabljajo pri tradicionalni pripravi jogurta, kefirja, sira in kislega zelja, zato so ta fermentirana živila dragocen vir teh bakterij, čeprav pogosto nimajo dokazanega probiotičnega učinka.

Strokovnjaki priporočajo spremembo prehranjevalnih navad in življenjskega sloga kot najboljšo, najprimernejšo in dolgoročno rešitev za zdrav prebavni sistem ter ohranjanje ravnovesja med probiotiki in potencialno nevarnimi bakterijami.

Številna živila naravno vsebujejo probiotike. Med njimi so:

  • JOGURT IN KEFIR – izvrstna vira probiotikov, primerna za osebe z laktozno intoleranco.
  • KISLO ZELJE – poskušajte najti nepasterizirano kislo zelje, saj pasterizacija pobije žive, tj. aktivne bakterije.
  • VLOŽENE KUMARICE – poiščite tiste, ki so v raztopini vode in soli, ne pa kisa.
  • NEKATERE VRSTE SIRA – čeprav je večina vrst sira fermentiranih, ni nujno, da vsebujejo probiotike. Probiotiki preživijo proces dozorevanja samo v nekaterih sirih, kot so gavda, čedar in mocarela.

Poleg vključevanja teh živil v vsakdanjo prehrano strokovnjaki priporočajo tudi uživanje pora, ajde, polente in ovsene kaše za poživljanje prebavnega sistema in ohranjanje ravnovesja med probiotiki in potencialno nevarnimi bakterijami.