Zdrava prebava je osnova za zdravje celega telesa. V prebavilih, natančneje v črevesju, živi na milijarde bakterij. Mnoge od teh bakterij so potrebne in zelo koristne, imenujejo pa se probiotiki. Probiotiki sodelujejo pri zelo pomembni, zadnji fazi prebave, varujejo telo pred patogenimi mikroorganizmi, tako da s presnovo ustvarjajo pogoje, ki preprečujejo njihovo razmnoževanje, sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov skupine B in vitamina K ter so pomembni za normalno delovanje obrambnega sistema. Poleg koristnih bakterij v črevesju živijo tudi škodljive. Prav od ravnovesja med koristnimi in škodljivimi bakterijami je odvisno, kako bodo delovala prebavila, kar vpliva tudi na splošno zdravje.

To ravnovesje lahko porušijo številni dejavniki, denimo stres, nepravilna in neuravnotežena prehrana, psihofizična izčrpanost, kronične bolezni in povišana telesna temperatura, ne smemo pa prezreti niti jemanja zdravil, zlasti antibiotikov. Posledica porušenega ravnovesja je porast »slabih« bakterij, kar neredko pripelje do zdravstvenih težav, med katerimi so driska, zaprtje, napenjanje, pomanjkanje pomembnih vitaminov in mineralov zaradi omejene absorpcije v črevesju ter oslabljeno delovanje obrambnega sistema. Z drugimi besedami, naša črevesna mikroflora se spreminja, zato jo moramo redno obnavljati. V veliko pomoč so nam prebiotiki – hrana za koristne bakterije.

Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane (ogljikovi hidrati) rastlinskega izvira – najpogosteje iz topinamburja in cikorije. Hranijo koristne bakterije in jim pomagajo, da številčno prevladajo nad potencialno škodljivimi. Prebiotiki se dodajajo v fermentirane mlečne izdelke, da bi izboljšali sposobnost preživetja probiotikov. Lahko se uporabljajo tudi kot nadomestek za sladkor ali maščobo. Njihova velika prednost je, da so zaradi nizkega glikemičnega indeksa primerni tudi za sladkorne bolnike.

Najbolj preučevana prebiotika sta inulin in oligofruktoza. Številne raziskave in vivo so pokazale, da pozitivno delujeta na ravnovesje črevesne mikroflore. Inulin in oligofruktoza spodbujata razmnoževanje laktobacilov in bifidobakterij, ki imajo številne znanstveno dokazane pozitivne učinke na telo. Prav različne bakterije iz rodov bifidobakterij in laktobacilov so najpogosteje uporabljani probiotiki. Poleg inulina in oligofruktoze obstajajo tudi druge sestavine s prebiotičnim učinkom.

Razne vrste prebiotikov so v živilih, ki jih uživamo vsak dan.

Zelo priljubljena je korenina cikorije, ki je po okusu podobna kavi, vendar ne vsebuje kofeina. Je odličen vir prebiotikov. Inulin tvori okoli 47 odstotkov prehranskih vlaknin v korenini cikorije. Čebula in česen sta zelo okusni rastlini s številnimi koristmi za zdravje.
Okoli 10 odstotkov prehranskih vlaknin v čebuli in česnu tvori inulin, 6 odstotkov pa fruktooligosaharidi (FOS). Nekatere raziskave so pokazale, da čebula in česen delujeta kot prebiotika s spodbujanjem razmnoževanja koristnih bifidobakterij v črevesju. Tako preprečujeta razmnoževanje potencialno škodljivih bakterij. Ječmen in ovseni kosmiči vsebujejo betaglukan. Betaglukani so predmet številnih znanstvenih raziskav, ki so v nekaterih primerih dokazale, da betaglukani v ječmenu in ovsenih kosmičih spodbujajo razmnoževanje probiotikov iz rodu laktobacilov.

Tudi banane so predmet številnih raziskav. Nezrele (zelene) banane vsebuje veliko tako imenovanega odpornega škroba, ki ima znanstveno dokazan prebiotični učinek.

Redno uživanje živil, ki so bogata s prebiotiki, lahko občutno vpliva na zdravo ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v črevesju, s tem pa tudi na zdravje celega telesa.