Zdravljenje kroničnega zaprtja je bistven del klinične gastroenterologije po vsem svetu. Zaprtje pri mnogih bolnikih povzroča fizične in duševne težave ter lahko močno vpliva na njihovo vsakdanje življenje in zdravje. Če se zaprtja ne lotimo dejavno, ima pogosto neprijetne posledice. Čeprav pri zaprtju le manjši del bolnikov poišče zdravniško pomoč, večina teh jemlje predpisana zdravila ali zdravila brez recepta, da bi odpravili svoje težave.

Zaprtje ima številne vzroke, delimo pa jih na organske in funkcionalne. Organsko zaprtje je posledica nekaterih bolezni, funkcionalno zaprtje, ki je veliko pogostejše, pa je motnja, za katero so značilni naprezanje med iztrebljanjem, grudasto ali trdo blato, občutek nepopolne izpraznitve in redko opravljanje velike potrebe brez očitnih organskih ali strukturnih bolezni.

Vse več ljudi ima težave z upočasnjeno prebavo in zaprtjem. Po nekaterih ocenah zaradi funkcionalnega zaprtja trpi od 2 do 30 odstotkov odraslih prebivalcev. V Evropi se s to težavo srečuje kar 17 odstotkov prebivalcev.

Ljudje to težavo neredko zanemarjajo, misleč, da se bo rešila sama od sebe. Vendar lahko odlašanje vodi do poslabšanja stanja in podaljša zdravljenje. Zelo pomembno je že ob prvih simptomih ugotoviti, ali gre za organsko ali funkcionalno zaprtje, da lahko izberemo ustrezen način zdravljenja. Zdravljenje se vedno začne s spremembo življenjskega sloga in prehranjevalnih navad, ki ji pogosto sledi uporaba osmotskih odvajal.

Če zaprtja ne zdravimo od samega začetka, lahko že po nekaj mesecih postane kronično, kar ni niti najmanj prijetno. Pogosto ima kratkoročne in dolgoročne posledice.

Kratkoročne posledice zaprtja vključujejo napenjanje v trebuhu, bolečine, pojav sluzi ali krvi v blatu ter občutek nuje po iztrebljanju. Dolgoročne posledice zaprtja so precej škodljivejše: med njimi so hemoroidi (krčne žile v predelu zadnjika in danke), razpoka sluznice zadnjika ali prolaps danke.

Zaprtje poleg tega zmanjšuje kakovost življenja in je lahko povezano z zmanjšanjem aktivnosti in učinkovitosti pri delu ter s tesnobo in depresijo.