Zaprtje je danes zelo razširjena težava. Ima številne vzroke in se pojavlja pri vseh starostnih skupinah, vključno z otroki, odraslimi, nosečnicami, pogostost pa je nekoliko večja pri starejših.

Zaprtja pogosto ne jemljemo kot resne težave in mu ne posvečamo potrebne pozornosti. Dejstvo je, da je v večini primerov glavni vzrok zaprtja nepravilna prehrana z nezadostnim vnosom prehranskih vlaknin. Po drugi strani pa ga lahko povzročijo jemanje zdravil, nekatere bolezni ter vrsta anatomskih in fizioloških sprememb v telesu. Če zaprtja ne zdravimo, lahko vodi do resnejših problemov. Ker zaprtje občutno poslabša kakovost življenja, je na dlani, da se je treba težave lotiti brez odlašanja in jo pravilno reševati.

Največji izziv za bolnike in zdravnike so prav preventiva, diagnostika ter zdravljenje zaprtja. Glavni cilji zdravljenja so zmehčanje blata, spodbujanje gibanja črevesja, pa tudi obravnava psihosocialnih dejavnikov.

Čeprav obstaja veliko veljavnih smernic za obvladovanje problema zaprtja, je veliko tudi nedokazanih trditev. Izsledki nekaterih raziskav se napačno razlagajo, kar lahko pripelje do poslabšanja zaprtja ter zapletov, pa tudi dodatnih skrbi bolnikov in tistih, ki jim pomagajo pri reševanju težave.

Pred uvajanjem sprememb ter drastičnih ukrepov za spodbujanje prebave in reševanje zaprtja se je dobro poučiti o pogostih mitih o zaprtju, ki jih znanost do danes ni potrdila.

1. Veliko potrebo je treba opraviti vsak dan

Vsako telo je drugačno. Nekateri čutijo potrebo po iztrebljanju trikrat na dan, drugi pa trikrat na teden, kar je prav tako normalno. Čeprav ima vsakdo svoj prebavni ritem, pa oteženo in neredno iztrebljanje manj kot enkrat na dan, ki ga spremljata občutek nepopolno izpraznjenega črevesa in napenjanje, v večini primerov imenujemo počasna prebava. Če potrebo po iztrebljanju čutimo manj kot trikrat na teden, gre zelo verjetno za zaprtje.

2. Zaprtje povzroči samozastrupljanje

Nekateri verjamejo, da lahko telo pri zaprtju absorbira strupene snovi iz blata, kar povzroči zastrupljenje telesa, številne bolezni in celo smrt. To hipotezo je sodobna znanost v celoti ovrgla. Takšne »potencialne« posledice zaprtja niso bile nikoli dokazane ter kvečjemu povzročajo nepotreben strah in napačen pristop k reševanju težave. Ni dvoma o tem, da je redna prebava pomembna za zdravje celega telesa in da lahko skrb za prebavila prepreči številne tegobe, vendar pa na pojav nekaterih bolezni vplivajo tudi drugi dejavniki in jih včasih žal ne moremo preprečiti.

3. Dovolj je že, če povečamo vnos vlaknin

Ko gre za prebavo in redno iztrebljanje, se vlaknine (topne in netopne) pogosto štejejo za »superživila«, vendar pa vse vlaknine niso enake. Raziskave o učinkih uživanja prehranskih vlaknin so potrdile, da so pri reševanju zaprtja učinkovitejše netopne vlaknine. Po drugi strani te lahko povzročijo nastajanje plinov v črevesju in s tem stanje poslabšajo.

Res je, da večina ljudi ne zadovolji dnevne potrebe po vlakninah, zato je dobro uživati več zelenjave, sadja, polnovrednih žit in drugih rastlinskih živil ter piti več tekočine. Toda če je vnos vlaknin ustrezen, tj. v skladu s priporočili, njegovo povečanje nima nobene terapevtske vrednosti. Trenutne smernice so, da sledimo priporočenemu dnevnemu vnosu vlaknin za posamezne starostne skupine.

Če želimo povečati dnevni vnos prehranskih vlaknin, je zelo pomembno, da to storimo postopno, saj se lahko sicer simptomi poslabšajo.

4. Povečanje vnosa tekočine izboljša gibljivost črevesja

Razširjeno je prepričanje, da bo povečan vnos tekočine izboljšal konsistenco blata in s tem olajšal iztrebljanje. Vendar pa znanstveniki menijo, da povečan vnos tekočine nima bistvenega ali celo nobenega vpliva na spremembo blata. Podobno kot pri vlakninah je pomembno piti dovolj tekočine in/ali uživati živila, ki so bogata z vodo, kot sta sadje in zelenjava. Po trenutnih smernicah je dovolj, da vzdržujemo priporočen vnos tekočine za posamezne starostne skupine in preprečujemo dehidracijo. Povečan vnos tekočine ima terapevtski učinek le pri ljudeh, ki so dokazano dehidrirani.

5. Probiotiki lahko odpravijo zaprtje

Probiotiki so koristne bakterije, ki živijo v našem črevesju. Ravnovesje črevesne mikroflore je nujno za zdravje, vendar ga lahko porušijo številni dejavniki (zdravljenje z antibiotiki, stres, nepravilna prehrana, kronične bolezni). Zaželeno je, da prehrana vsebuje probiotike in da obnavljamo črevesno mikrofloro, vendar pa dokazi, da probiotiki odpravljajo zaprtje, niso dovolj trdni, da bi upravičili njihovo rutinsko uporabo pri zaprtju. Dokazano je sicer, da lahko probiotiki preprečijo in pozdravijo drisko, glede zaprtja pa znanstvenih dokazov ni dovolj. Izjema je priporočilo za uživanje probiotikov pri starejših, ki so bolj nagnjeni k zaprtju. Čeprav med uživanjem probiotikov in lajšanjem zaprtja ni neposredne povezave, je njihovo uživanje priporočljivo za starejše, ki imajo zaradi fizioloških sprememb v črevesju manj koristnih bifidobakterij.

Zaprtje lahko občutno poslabša kakovost življenja, zato je zelo pomembno, da to težavo demistificiramo. Bolnike moramo izobraziti in usmeriti k pravilnim rešitvam, odpraviti strahove ter jim dati jasna in smiselna priporočila za reševanje te težave. Izobraževanje je skupaj z dobrim svetovanjem odločilno za uspešno zdravljenje.